DeLaval robot na kmetiji Berit in Roland Lugn

V letu 2007, le nekaj mesecem zatem, ko je družina Lugn namestila dva DeLaval VMS robota na svojo farmo Ängsbo na Švedskem, so dosegli zelo zavidljive rezultate.

Štiri leta kasneje pa je par (gospod Roland in gospa Berit) v svojem hlevu dosegel rekordno proizvodnjo. Poprosili smo ju, da nam povesta kako sta uspela doseči tako visoko mlečno proizvodnjo.

Ali nam lahko na kratko razkrijete kaj je razlog za tako visoko kapaciteto, ki jo dosegate z vašima dvema VMS-oma?

Odgovor za tako dobro proizvodnjo tiči v dobrem prometu krav in obenem takšnih rezultatov ni mogoče doseči, če je obrok na krmilni mizi premočan. Takšnega rezultata pa ne boste dosegli tudi, če bo obrok na krmilni mizi izravnan na višje od 20-25 kg mleka. Najina izkušnja je, da vkolikor je obrok prebogat, potem se promet krav poslabšuje. Hkrati pa skrbiva, da je kvaliteta osnovnega obroka konstantno visoka skozi celo leto.

Kako dosežete to v praksi?

Da bi dosegli enako kakovost in najboljši izkoristek iz hrane, potem mora biti obrok dobro zmešan. To pomaga pri zagotavljanju enakomernega prometa krav v vseh obdobjih dneva, kar pa je pomembno, če želite doseči dobre rezultate. Če delate vse pravilno, potem lahko dosežete do 90% stopnjo izkoriščenosti sistema in nama to zelo dobro uspeva. Poleg tega pa morate pripravljati hrano vedno na enak način in vedno ob isti uri v dnevu, vsak dan. Na krmilni mizi naj se vedno nahaja zadostna količina osnovne krme, priprava hrane in ostali procesi morajo biti vedno enaki.

V letu običajno siliramo trikrat in v obroku se nahajajo komponente iz vseh treh silosov. Na ta način lahko dosegamo iz hrane najboljši izkoristek. Travno silažo mešamo skupaj z melaso, solmi in minerali.

Krmljenje s krmili se izvaja do osemkrat na dan. V molznih postajah imamo dve vrsti krmil, lastno žito in koncentrat. V hlevu pa imamo še šest krmilnih boksov z enakima dvema komponentama, visokoproduktivne krave pa prejemajo dodatno še tretjo komponento. Skupno lahko krmimo eno kravo z do 15-20 kg krmila dan, tako v VMS kakor tudi v krmilnih boksih. Obroki so seveda prilagojeni mlečni proizvodnji vsake posamezne krave. Vse krave brez izjeme se molzejo v obeh molznih postajah. Krave so vključene v molzni proces neposredno po telitvi.

V letu 2010 ste dosegli kar zavidljive rezultate...

Da to je res. Leta 2010 smo proizvedli 820 ton mleka z eno in 867 ton z drugo molzno postajo. To nam daje proizvodno kvoto 2310 kg na VMS na dan skozi celo leto in to je zelo pomembno pravi gospod Roland. Za dosego takšnega rezultata morajo vsi delovni procesi v hlevu potekati ob istem času, na enak način in skozi celo leto. V prvi polovici leta 2012 smo dosegli proizvodnjo 454 in 489 ton. Dosedanji rezultat kaže na letno končno proizvodnjo po eni molzni postajo na več od 900 ton. Proizvodnja na posamezen dan ne pove veliko, vendar pa smo dosegli že tudi rekordnih 3111 kg mleka na eno molzno postajo na dan, pove gospa Berit. Imeli smo tudi periodo v mesecu marcu kjer je bilo sedemdnevno povprečje 2707 kg in 2860 kg za vsako posamezno VMS molzno postajo. Dober občutek, doda Roland.

No vaši rezultati so nesporni. Kaj pa je še pomembno?

Pomembno je, da ste ves čas dosledni, razloži Roland. Kar je potrebno storite sedaj, ne jutri ali kasneje. Ne čakajte na jutri z opravili, ki morajo biti opravljena danes. To pomaga pri izogibanju neželjenim presenečenjem. Krave so bitja, ki imajo rade ustaljen red in kaj hitro jih moti, če se spremeni dnevni red.

Krmljenja izvajamo vsak dan ob točno enakem času. Roland na primer čisti krmilno mizo vsako jutro ob točno isti uri.

Enako velja za sesne gume. Če zamenjavo sesnih gum ne izvedemo pravočasno, potem se to pri molznem procesu opazi, poudari Berit, in to se zgodi, ker se nismo držali predpisanega reda.
V splošnem moramo redno izvajati vsa rutinska opravila od A do Ž. Berit skrbi za vse kar je povezano z računalnikom, vključno dovoljenji za molžo in krmnimi obroki, medtem ko jaz opravljam bolj ročna opravila, pove Roland. Sem spada čiščenje ležalnih boksov in skrb za zadostno količino stelje v njih.

Kako pogosto se molzejo vaše krave na dan?

Trenutno smo na 2.5 molži po kravi na dan, vendar se to lahko spusti tudi na 2.1 do 2.2. To dejstvo nas ne skrbi preveč, saj se pač vsaka krava molze glede na njeno mlečnost v fazi laktacije v kateri se trenutno nahaja. To se kaže v idealnih časovnih intervalih in nam daje zadostno fleksibilnost. Prepričani smo, da je takšen dober rezultat možno doseči le zahvaljujoč „Feed First" (DeLaval-ov patentiran promet živali opisan v prejšnji številki naše revije)- kjer imamo v povprečju 12 VMS prehodov skozi selekcijska vrata pred molzno postajo na dan. S tolikšnim številom prečkanj selekcijskih vrat zagotavljamo, da vse krave zagotovo prihajajo redno na molžo. Imamo tri-redni hlev in promet deluje še vedno zadovoljujoče, razloži Roland. Ne predstavljam si, da bi promet krav spremenili na prost promet.

Kako pa s takšnim načinom prometa deluje paša?

Krave gredo lahko na pašnik iz področja kjer se nahajajo krmilni boksi, iz pašnika pa se vračajo nazaj na krmilno mizo. S pašnika nama ni potrebno priganjati prav nobene krave, pove gospa Berit. In če sva poštena se število molž v času paše ne zmanjša bistveno.

Ali se držite ustaljenega reda tudi pri vseh opravilih, ki se tičejo molzne postaje VMS?

Vsekakor se držimo rednega servisiranja naših molznih postaj. Ne samo kar se tiče servisiranja s strani DeLaval serviserja, ampak tudi kar se tiče vsakodnevnih rutinskih opravil, ki jih izvajava z ženo sama.

Lahko izpostavim, da je s servisiranjem molzne postaje VMS enako kot s servisiranjem traktorja. Traktor mora imeti servis vsakih 600 ur delovanja, medtem ko na VMS izvajamo servis vsakih 4 mesece oz po 2880 urah.

Poleg tega, ko se navadiš na vsakodnevna rutinska opravila in slediš minimalnim vzdrževalnim pravilom, potem nimaš problemov. Vedno moraš biti en korak naprej, pravi gospod Roland.

Vsa opravila izvajava po določilih proizvajalca in prepričan sem, da odkar je tako, imava zaradi tega tudi zelo malo alarmov in klicov. Letos nisva niti enkrat še klicala serviserja zaradi nekega izrednega dogodka.

 

Nekaj podatkov o kmetiji Ängsbo Holmestad Götene

Lastnik: Roland in Berit Lugn
Obdelovalne površine: 170 hektarjev od katerih imata 70 v najemu.
Datum nakupa VMS: Marec 2007.
Mlečnost v laktaciji: 10,700 kg
Število krav: 160 molznih krav
Povprečna mlečnost na dan/molzno postajo: 2310 kg v letu 2010
Najboljše tedensko povprečje: VMS2 2860 kg na dan
VMS1 2707 kg na dan, od česar v enem dnevu kar: 3111kg